Slovenski elektroenergetski sistem je v procesu velike strukturne preobrazbe, ki jo spodbujajo razogljičenje, elektrifikacija in hitro vključevanje obnovljivih virov energije (OVE). Nacionalna ocena potreb po prožnosti (FNA) predstavlja celovito tehnično študijo za opredelitev indikativnih nacionalnih ciljev za nefosilno prožnost (npr. shranjevanje energije, prilagajanje odjema), pripravljeno v skladu z Uredbo (EU) 2019/943 in metodologijo ACER za oceno potreb po prožnosti. FNA obravnava, kako lahko slovenski elektroenergetski sistem med energetskim prehodom ohranja zanesljivost, sigurnost obratovanja in operativno učinkovitost v razmerah vse večje spremenljivosti proizvodnje in porabe.

FNA zajema ciljni leti 2030 in 2035 ter v usklajenem nacionalnem okviru združuje vidik operaterja prenosnega sistema (OPS) in operaterja distribucijskega sistema (ODS). Analiza temelji na scenariju DU-OVE slovenskega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki predvideva pospešeno uvajanje fotonapetostne (PV) proizvodnje, naraščajočo elektrifikacijo prometa in ogrevanja, široko uvajanje baterijskih hranilnikov ter postopno opuščanje proizvodnje električne energije iz premoga. Inštalirana moč PV naj bi se povečala s približno 1,6 GW leta 2025 na 3,45 GW leta 2030 in 5,7 GW leta 2035. Hkrati naj bi se število toplotnih črpalk povečalo s približno 119.000 leta 2025 na več kot 216.000 leta 2035, število baterijskih električnih vozil pa bi lahko do leta 2035 preseglo 280.000. Takšen razvoj bistveno spreminja obratovanje prenosnega in distribucijskega omrežja ter povečuje potrebo po operativni prožnosti na vseh napetostnih nivojih. 

Ocena na ravni OPS kaže, da bodo prihodnje potrebe po prožnosti v Sloveniji pretežno povezane s prožnostjo navzdol. Naraščajoči delež PV proizvodnje hkrati povečuje nepokrite potrebe za integracijo OVE, nepokrite potrebe po spremembi moči (rampingu) navzdol in nepokrite kratkoročne potrebe po prožnosti, medtem ko omejitve prenosnega omrežja v analiziranih scenarijih bistveno ne spreminjajo ugotovljenih sistemskih potreb. Izvedene analize nadalje kažejo, da lahko ustrezno dimenzionirani dodatni viri prožnosti znatno zmanjšajo nepokrite potrebe za integracijo OVE ter tako predstavljajo učinkovit ukrep za podporo vključevanju proizvodnje električne energije iz OVE v slovenski elektroenergetski sistem. 

Potrebe DSO po prožnosti, ki ostanejo po upoštevanju realistično izvedljivih ukrepov ojačitve omrežja, so opredeljene kot nepokrite potrebe po prožnosti. Pričakovana eksplicitna prožnost ostaja v obeh ciljnih letih omejena. Pri prožnosti navzdol so kot pričakovan pogodben ukrep predvidene prožne priključitve za PV proizvodnjo. Implicitna prožnost, zlasti polnjenje električnih vozil prestavljeno izven koničnih tarifnih obdobij, ustvarja dodatne nočne konice odjema, ki bi jih bilo treba omiliti z uporabo razpoložljivih dinamičnih omrežninskih tarif. 

Ovire za nefosilno prožnost so celovito ovrednotene v skladu s priporočilom ACER in na podlagi nacionalnih podatkov razpoložljivih v času priprave FNA. Ovire so ovrednotene z uporabo sistema semaforja, ki ponazarja pomembnost posamezne ovire. Regulativna priporočila in predlagani ukrepi za premostitev ali omilitev ugotovljenih ovir so predstavljeni v takšni stopnji podrobnosti, kot jo je bilo mogoče zagotoviti v času priprave FNA.

V roku šestih mesecev po predložitvi FNA (opravljeno v juliju 2026), mora Slovenija določiti svoj nacionalni cilj za nefosilno prožnost.
ACER bo prejete nacionalne FNA vseh držav članic pregledal do julija 2027 in nato morebiti podal priporočila glede vprašanj čezmejnega pomena, vključno z odpravljanjem ovir, da bi se zagotovila zadostna zmogljivost razpoložljivih nefosilnih virov prožnosti. Vzporedno, ACER pripravlja tudi oceno potreb po prožnosti na ravni EU, ki bo objavljena do julija 2027 in bo komplementarna nacionalnim FNA.

Poročilo najdete tukaj.