Avtomobili na stisnjen zemeljski plin (CNG)

Zemeljski plin v prometu                                         

Zemeljski plin je uporaben tudi kot pogonsko gorivo za cestni in ladijski promet. Primeren je za zgorevanje v bencinskih in dizelskih motorjih ter ponuja eno izmed alternativnih rešitev za večjo diverzifikacijo pogonskih goriv in pri zmanjševanju obremenitev okolja s toplogrednimi plini in trdimi delci iz izpušnih plinov vozil.


Za pogon vozil se zemeljski plin lahko uporablja v plinastem ali tekočem stanju.


Zemeljski plin v plinastem stanju (angl. CNG – Compressed natural gas), stisnjen pod tlakom 200 barov, se uporablja predvsem v cestnem prometu za pogon osebnih vozil, lažjih dostavnih vozil, avtobusov in delno tovornih vozil v mestnem in primestnem prometu. V Sloveniji se stisnjen zemeljski plin trži pod blagovno znamko metan. Pomembno je, da ga ne zamenjujemo z bolj razširjenim utekočinjenim naftnim plinom, poznanim kot avtoplin, ki se pridobiva kot stranski produkt pri predelavi surove nafte in surovega zemeljskega plina.


Utekočinjen zemeljski plin (angl. LNG – Liquefied natural gas), ohlajen na –162 oC pri tlaku 1 bar, je bolj primeren za pogon težkega tovornega in ladijskega prometa na dolge razdalje, kjer motorji obratujejo večji del časa.


Uporaba zemeljskega plina v prometu ima določene prednosti, ki se kažejo predvsem v manjših izpustih CO2 in NOx, skoraj ničelni emisiji trdih delcev PM10 in konkurenčni ceni v primerjavi z motornim bencinom in dizelskim gorivom. Stroški goriva so lahko ob uporabi metana nižji v primerjavi s stroški ob uporabi bencina ali dizelskega goriva. Delovanje motorja je tišje, servisni intervali pa se podaljšajo.


Precej proizvajalcev vozil je zaznalo potencial zemeljskega plina v prometu in ponujajo pestro ponudbo vozil, ki iz leta v leto raste. Uporabljene tehnične rešitve so preverjene in zagotavljajo visoko stopnjo varnosti uporabe. Tovarniško proizvedena vozila na plin so podvržena visokim standardom varnosti in kakovosti. Večina vozil na metan je opremljena tudi z rezervoarjem za bencin ali dizelsko gorivo. Takšno vozilo lahko uporablja obe vrsti goriva, kar povečuje domet prevožene poti in rešuje problem v primeru pomanjkljive infrastrukture polnilnic. Polnjenje rezervoarjev s stisnjenim zemeljskim plinom poteka prek standardiziranega priključka, podobno kot polnjenje bencina ali dizelskega goriva.

 

V nekaterih državah EU je uporaba vozil na stisnjen zemeljski plin precej razširjena, pri čemer prevladuje Italija. Na evropskih cestah je več kot dva milijona vozil, ki kot gorivo uporabljajo zemeljski plin in jim je omogočeno polnjenje na okoli 4.000 javnih polnilnicah. Podatek se nanaša predvsem na uporabo stisnjenega zemeljskega plina. Narašča pa tudi število polnilnic za utekočinjen zemeljski plin, ki jih je v Evropi približno 500 in so namenjena predvsem oskrbi tovornih vozil.

 

V Sloveniji je oskrba vozil z metanom zdaj omogočena na petih javnih polnilnicah, dveh v Ljubljani in eni v Mariboru, Celju in Jesenicah.

 

Cene za kg stisnjenega zemeljskega plina (CNG) na posamezni polnilnici so objavljene na spletnih straneh ponudnikov:
Ljubljana: Energetika Ljubljana;
Maribor: Energetika Maribor;
Celje: Energetika Celje;
Jesenice: ENOS.

 

Katalog tovarniških vozil na stisnjen zemeljski plin (CNG) je na voljo na spletnih straneh Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina.

Meta informacije
Datum objave
12.09.2014 10:37
Datum posodobitve
19.10.2023 11:58
Ključne besede
cng avtomobil stisnjen zemeljski plin gorivo
Področja
Izvajalci energetskih dejavnosti Zemeljski plin