Zemeljski plin v prometu                                         

Zemeljski plin je uporaben tudi kot pogonsko gorivo za cestni in ladijski promet. Primeren je za zgorevanje v bencinskih in dizelskih motorjih ter ponuja eno izmed alternativnih rešitev pri zmanjševanju obremenitev okolja s toplogrednimi plini in trdimi delci iz izpušnih plinov vozil.

Za pogon vozil se zemeljski plin lahko uporablja v plinastem ali tekočem stanju.

Zemeljski plin v plinastem stanju (angl. CNG – Compressed natural gas), stisnjen pod tlakom 200 barov, se uporablja predvsem v cestnem prometu za pogon osebnih vozil, lažjih dostavnih vozil, avtobusov in delno tovornih vozil. V Sloveniji se stisnjen zemeljski plin trži pod blagovno znamko metan. Pomembno je, da ga ne zamenjujemo z bolj razširjenim utekočinjenim naftnim plinom, poznanim kot avtoplin, ki se pridobiva kot stranski produkt pri predelavi surove nafte in surovega zemeljskega plina.

Utekočinjen zemeljski plin (angl. LNG – Liquefied natural gas), ohlajen na -162 oC pri tlaku 1 bar, je bolj primeren za pogon težkega tovornega prometa in ladijskega prometa na dolge razdalje.

Uporaba zemeljskega plina v prometu ima določene prednosti, ki se kažejo predvsem v manjših izpustih CO2 in NOx, skoraj ničelni emisiji trdih delcev PM10 in zelo konkurenčni ceni v primerjavi z motornim bencinom in dizelskim gorivom. Stroški goriva so lahko ob uporabi metana nižji do 50 %. Delovanje motorja je tišje, servisni intervali pa se podaljšajo.

Precej proizvajalcev vozil je že zaznalo potencial zemeljskega plina v prometu in ponujajo pestro ponudbo vozil, ki iz leta v leto raste. Uporabljene tehnične rešitve so preverjene in zagotavljajo visoko stopnjo varnosti uporabe. Tovarniško proizvedena vozila na plin so podvržena visokim standardom varnosti in kakovosti. Večina vozil na metan je opremljena tudi z rezervoarjem za bencin ali dizelsko gorivo. Takšno vozilo lahko uporablja obe vrsti goriva, kar povečuje domet prevožene poti in rešuje problem v primeru pomanjkljive infrastrukture polnilnic. Polnjenje rezervoarjev s stisnjenim zemeljskim plinom poteka prek standardiziranega priključka, podobno kot polnjenje bencina ali dizelskega goriva.

V nekaterih državah EU je  uporaba vozil na stisnjen zemeljski plin že precej razširjena, pri čemer prevladuje Italija. Na evropskih cestah je približno dva milijona vozil, ki kot gorivo uporabljajo zemeljski plin. Podatek se nanaša predvsem na uporabo stisnjenega zemeljskega plina, narašča pa tudi število tovornih vozil na utekočinjen zemeljski plin, ki jih je v Evropi okoli 2000.

V Sloveniji je oskrba vozil z metanom zdaj omogočena v štirih javnih polnilnicah, dveh v Ljubljani ter po eni v Mariboru in na Jesenicah.

Katalog tovarniških vozil na stisnjen zemeljski plin (CNG) je na voljo na spletnih straneh Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina.