Metodologija reguliranja

Ekonomsko reguliranje podjetij, ki izvajajo dejavnosti, povezane z  omrežjem zemeljskega plina, je potrebno tam, kjer ni mogoče zagotoviti popolne konkurence. Agencija za energijo z ekonomskim reguliranjem nadomešča normalne konkurenčne vplive tako, da se prepreči izrabljanje tržnega položaja monopolnih udeležencev na trgu. Regulacija zagotavlja podjetjem možnosti in spodbude, podobne tistim, s katerimi bi se drugače srečevala na konkurenčnem trgu.

 

Reguliranje v regulativnem obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2018 izvaja agencija na podlagi Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina in Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema  zemeljskega plina.

 

Določitev omrežnine

Metodologija za določitev regulativnega okvira opredeljuje izhodišča ekonomskega reguliranja dejavnosti operaterjev distribucijskega sistema ter jim določa upravičene stroške.

 

Metoda reguliranja temelji na metodi reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin operaterja distribucijskega sistema, ki izhaja iz:

  • določanja upravičenih stroškov;
  • upoštevanja poleg omrežnine vseh drugih reguliranih letnih prihodkov iz izvajanja dejavnosti operaterja distribucijskega sistema kot virov za pokrivanje upravičenih stroškov iz prejšnje alineje;
  • obveze operaterja distribucijskega sistema do prenosa presežka omrežnine in njegove namenske uporabe za namene pokrivanja upravičenih stroškov v naslednjem regulativnem obdobju;
  • pravice operaterja distribucijskega sistema, da pri določitvi regulativnega okvira v naslednjih letih upošteva pokritje primanjkljaja omrežnin.


Obračunavanje omrežnine

Odjemalci plačujejo omrežnino za distribucijski sistem, ki vključuje tudi stroške, povezane z uporabo prenosnega omrežja na izstopnih točkah znotraj Slovenije. Tarifne postavke za distribucijo so enotne za posamezne odjemne skupine na vseh geografskih območjih, na katerih opravlja dejavnost distribucije isti operater distribucijskega sistema. Različne tarifne postavke za distribucijo pri istem operaterju distribucijskega sistema so le v določenih primerih, ko distribucijski sistem ni oskrbovan preko slovenskega prenosnega sistema. Višina tarifnih postavk za distribucijo se pri posameznih operaterjih distribucijskih sistemov razlikujejo, saj imajo glede na značilnost sistema in strukturo odjemalcev operaterji različne stroške z izvajanjem dejavnosti distribucije. Tarifne postavke za distribucijo zemeljskega plina so določene v posameznih aktih o določitvi tarifnih postavk omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina ter za posamezna geografska območja. Omrežnina za distribucijski sistem je odvisna od zakupljene pogodbene distribucijske zmogljivosti ali moči, distribuirane količine zemeljskega plina, velikosti in tipa uporabljene merilne naprave ter upoštevanja preostalih parametrov iz metodologije za obračunavanje omrežnine.

 

Odjemne skupine, v katere operaterji razvrščajo odjemalce, so določene skladno z metodologijo za obračunavanje omrežnine, ki med drugim določa:

  • tarife in tarifne elemente, ki predstavljajo kategorije uporabnikov sistema glede na značilnost njihove uporabe sistema v določenih največjih razponih teh značilnosti;
  • storitve, ki jih lahko operater distribucijskega sistema zemeljskega plina poleg omrežnine zaračunava uporabnikom sistema v okviru izvajanja gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema;
  • način izračuna omrežnin;
  • način zaračunavanja omrežnine in ostalih storitev.

V letu 2016 je bila metodologija za obračunavanje omrežnine dopolnjena s ciljem vzpostavitve pogojev za prehod na nov način obračuna zemeljskega plina v energijskih enotah kWh po 1. 1. 2017, ki je nadomestil obračun v Sm3.

 

Spremenjena metodologija je določila predvsem:

  • način pretvarjanja s strani agencije že potrjenih vrednosti tarifnih postavk za distribucijo (predhodno izraženih za Sm3);
  • uporabo podatkov o zgornji kurilnosti zemeljskega plina za namen pretvarjanja tarifnih postavk in določanja obračunskih količin v kWh;
  • način pretvarjanja izmerjenih volumskih enot v normni kubični meter (Nm3), če merilna naprava ne meri količine odjema v Nm3;
  • način določanja obračunskih količin v kWh ter
  • objavo informacij, vezanih na obračun.

 

Meta informacije
Datum objave
12.09.2014 14:10
Datum posodobitve
18.09.2017 08:14
Področja
Izvajalci energetskih dejavnosti